Dobrovlje

Dobrovlje je z gozdovi in lepo vidnimi kraškimi pojavi bogata, velika prostrana, zakrasela planota na zahodnem delu občine Braslovče. S številnimi urejenimi kolesarskimi in pohodnimi potmi, med katerimi sta tudi Evropska in Savinjska pešpot, je že vrsto let izjemno priljubljena točka za vse, ki radi aktivno preživljajo svoj prosti čas. Zadnja leta so Dobrovlje vedno bolj priljubljeno vzletišče za jadralne padalce, ki k nam prihajajo iz vseh koncev Slovenije in Evrope. Na območju vzletišča pa tako domačini kot tudi gostje radi posedijo na Klopci ljubezni ter uživajo ob razkošnem razgledu na občino in celotno dolino. Prav posebna značilnost Dobrovelj je stavbna dediščina. Tu je moč najti številne dobro ohranjene kašče, kozolce in mnoge cerkvice, na Dobrovljah pa stoji tudi Dom borcev NOB I. Savinjske čete, kjer se pohodniki lahko tudi osvežijo in okrepčajo. 

Planota se razprostira vzhodno od Menine planine, med Zadrečko in Spodnjo Savinjsko dolino, nad njo pa se dvigajo vrhovi: Grmada (898 m), Konjšek (790 m), Bezovec (857 m). Dobrovlje so naravna zaščita na zahodnem delu Spodnje Savinjske doline. Od gričevnatega sveta v Podvrhu se tako hitro in strmo dviga, da na zračni razdalji okrog 600 m doseže kar do 400 metrov višinske razlike. V glavnem je sestavljena iz apnenca in dolomita, ki ji dajeta kraški značaj, ta razgiban svet pa je prepleten s številnimi brezni, kraškimi vodotoki, vrtačami in jamami. Gre za slikovit svet z nešteto dolinami in vrtačami. Vrtače in brezna so v največji meri prisotne v okolici cerkve sv. Urbana, en del dobroveljske planote pa se celo imenuje Vrtače. Številne jame zaznamujejo celotno planoto, med njimi pa je najbolj znana Hlastejeva jama v južnem delu planote, ki je raziskana do globine 60 m.  Pomembna je tudi Vračka zijalka, nekdanja ponorna jama, sedaj pa povsem suha jama, ki se nahaja južno od cerkve sv. Urbana. V tej jami so našli zanimive in zelo redke jamske hrošče. Znanih in raziskanih je že preko 40 jamskih objektov. Med najlepše jame sodi jama Štabirnica, med brezni pa je najmogočnejše Brezno presenečenj, ki s svojo globino 472 metrov sodi med 15 najglobljih brezen v bivši Jugoslaviji. Poznano je tudi Neskončno brezno. Planota je poraščena s številnimi gozdovi, z vmesnimi pašniki in njivami, med katerimi so razvrščene redke kmetije. Za planoto je značilna tudi velika ohranjenost naravne in kulturne dediščine, ki ponuja obilico možnosti za sonaraven razvoj različnih dejavnosti in športnih aktivnosti. Od kulturne dediščine so zelo lepo ohranjene številne cerkvice, na Dobrovljah se nahaja tudi najstarejši kozolec v občini Braslovče, tako imenovan Strojanškov kozolec, ki stoji poleg kašče, z letnico 1763. Sicer pa ima občina preko 150 kozolcev, t.i. toplarjev. Kašče, ki so del etnološke dediščine Slovenije in so prikaz nekdanjega življenja, so na Dobrovljah številne. Na Dobrovljah stoji tudi Dom borcev NOV I. savinjske čete na Dobrovljah, ki je bil postavljen leta 1979.

shape-ozadje
email-icon-visitbraslovce

Kontakt

Več informacij o programih:
ZIKŠT 3 jezera Braslovče (TIC Braslovče)
Telefonska številka: 070 788 253
Elektronska pošta: info@3jezera.si

fotogalerija-icon

Fotogalerija

Posts not found

Posts not found